16. 06. 2025

Pretekli teden so se ponovno zaostrile geopolitične napetosti, ki so povzročile upade cen delnic in rast cene nafte, zlata in švicarskega franka. Nadaljujejo se pogajanja med ZDA in Kitajsko glede carin. Objavljen je bil podatek o ameriški inflaciji, ki je bil boljši od pričakovanj.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (06.06.2025 – 13.06.2025)	Donosnost letos* (31.12.2024 – 13.06.2025)
Svet - MSCI World	-1,77%	-4,83%
ZDA - S&P 500	-1,81%	-8,42%
Evropa - DJ STOXX 600	-1,55%	+10,00%
Japonska - Topix	-1,28%	-1,67%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-0,70%	+0,52%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

Vir: Bloomberg

Vzdušje na finančnih trgih je bilo v začetku preteklega tedna dobro. Nekateri makroekonomski podatki so bili boljši od pričakovanih, pogajanja glede carin med ZDA in Kitajsko so privedla do predhodnega dogovora za omilitev trgovinske vojne. Med drugim je razpoloženje vlagateljev izboljšala tudi izjava ameriškega finančnega ministra Scotta Bessenta, da bi lahko 90-dnevni odlog uvedbe carin, ki ga je uvedla Trumpova administracija, podaljšali za države, ki se z ZDA aktivno pogajajo. Razpoloženje pa se je v petek zjutraj po objavi novice, da je Izrael izvedel vrsto napadov na iranske jedrske objekte in vojaške voditelje, popolnoma spremenilo. Iran je napovedal povračilne ukrepe, na novice pa so se takoj odzvali tudi finančni trgi, in sicer so delniški trgi v petek izgubljali na vrednosti, zahtevane stopnje donosnosti obveznic pa so sprva malenkost upadle. Po drugi strani pa se je dražila nafta, saj je bilo treba v petek za sodček nafte brent v določenem trenutku odšteti več kot 78 ameriških dolarjev, kar predstavlja najvišji premik cene nafte v zadnjih treh letih. Geopolitične napetosti, zlasti v tej regiji, ki je ključna za svetovno oskrbo z nafto, pogosto sprožijo strahove pred motnjami v dobavi nafte, kar potisne cene navzgor. Zlato, ki v času geopolitičnih napetosti velja za zatočišče vlagateljev, je še nadaljevalo z rastjo vrednosti, saj je bilo treba v petek za unčo zlata odšteti že več kot 3.400 dolarjev, letošnja rast cene zlata pa znaša že dobrih 30 %, merjeno v dolarjih. Po objavi novice sta se nekoliko okrepila tudi tečaja švicarskega franka in ameriškega dolarja. Slednji je v zadnjem obdobju napram glavnim svetovnim valutam sicer izgubljal na vrednosti zaradi skrbi glede ameriških carin in obetov za ameriško gospodarstvo.

V sredo je bil objavljen podatek o ameriški majski inflaciji. Splošna inflacija se je na letni ravni povišala za 0,1 odstotne točke na 2,4 %, medtem ko je t.i. jedrna inflacija, pri kateri se ne upošteva cen volatilnih kategorij hrane in energentov, ostala na 2,8 %. Majska šibkost cen energentov je pomagala izravnati del podražitev, ki so bile posledica uvedbe ameriških carin. V torek in sredo bo zasedala ameriška centralna banka (Fed), kjer pa po podatkih z Bloomberga ni za pričakovati spremembe glede obrestnih mer. Bo pa banka predstavila svoje osvežene gospodarske napovedi, kar vlagateljem ponuja boljši vpogled v pričakovanja banke glede gibanja inflacije, gospodarske rasti in obrestnih mer v prihodnjih letih. Zasedali bosta tudi angleška in japonska centralna banka, pri katerih se prav tako pričakuje, da bo višina obrestnih mer ostala nespremenjena. Angleška centralna banka je sicer v zadnjem obdobju zniževala obrestno mero, medtem ko jo je japonska centralna banka postopoma dvigovala z rekordno nizkih ravni, pri čemer pa je ravnala previdno, da ne bi ogrozila krhkega okrevanja države.

Delniški trgi na stari celini so teden prav tako končali v rdečem. Na Otoku se je BDP aprila znižal za 0,3 % glede na prejšnji mesec, medtem ko je marca zabeležil 0,2 % rast. Gre za prvi mesečni upad v petih mesecih in najvišji upad po oktobru 2023, k temu pa je najbolj prispeval nižji obseg storitvenih dejavnosti in proizvodnje. Industrijska proizvodnja v evroobmočju se je aprila na mesečni ravni zmanjšala za 2,4 %, kar je bistveno več od pričakovanj analitikov, ki so v anketi FactSet-a napovedovali upad v višini 1,8 %. Prav tako se je močno skrčil trgovinski presežek evroobmočja, in sicer na 9,9 milijarde evrov (marca je znašal 37,3 milijarde evrov).

V ponedeljek objavljeni uradni podatki kažejo, da se na Kitajskem že četrti mesec zapored soočajo z deflacijo, saj so nižje predvsem cene energije in hrane. Nacionalni statistični urad (NBS) je sporočil, da se je indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) maja na letni ravni znižal za 0,1 %. Kitajske delnice so v sredo pridobivale na vrednosti, potem ko so uradniki Kitajske in ZDA dosegli dogovor o medsebojnih carinah: stopnja carinskega uvoza kitajskega blaga v ZDA bo znašala 55 %, stopnja ameriškega blaga na Kitajsko pa 10 %.