22. 09. 2014

Večina ključnih svetovnih delniških indeksov je pretekli teden razveselila vlagatelje. Ameriška delniška indeksa Dow Jones in S&P500 sta po tednu počitka dosegla nove najvišje vrednosti v zgodovini. Na porast delniških trgov so med drugim vplivale novice s škotskega referenduma o neodvisnosti, zasedanje ameriške centralne banke (Fed) ter rekordna prva izdaja delnic kitajskega internetnega prodajalca Alibaba na ameriškem trgu.

RegijaV zadnjem tednu (12.09.2014-19.9.2014)Letos (31.12.2013- 19.09.2014)*
Svet - MSCI World +1,73% +12,58%
ZDA - S&P 500 +2,36% +16,87%
Evropa - DJ STOXX 600 +1,23% +6,17%
Japonska - Topix +0,82% +6,06%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets +0,37% +12,94%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

V začetku tedna so bile oči vlagateljev uprte v zasedanje Odbora za odprti trg ameriške centralne banke (FOMC), kjer razen znižanja odkupa obveznic na 15 milijard USD mesečno v okviru programa kvantitativnega sproščanja in namiga, da naj bi se program zaključil v mesecu oktobru, bistvenih sprememb niso sprejeli. Obrestna mera med 0 in 0,25 odstotka tako do nadaljnjega ostaja nespremenjena, razlog za to pa se med drugim skriva predvsem v nizki inflaciji (v avgustu celo deflaciji -0,2 %).

Pozitivne novice za finančne trge so se nadaljevale v Evropi. S 55 odstotki glasov proti so škotski volilci prejšnji četrtek zavrnili predlog o neodvisnosti ter s tem potrdili, da želijo ostati del Združenega kraljestva. Kljub porazu na referendumu je prvemu možu škotske vlade Alexu Salmondu v procesu volilne kampanije uspelo priboriti obljubo britanskega premierja Davida Camerona, da izpelje reforme, ki bodo Škotski prinesle večjo avtonomijo. Škotska bo tako v svojem parlamentu ločeno odločala o davkih, javni porabi in sociali. Zaradi pritiskov po enakosti s strani Anglije, Walesa in Severne Irske pa bo Cameron enake pravice omogočil tudi ostalim trem entitetam. Vlagatelji so novico o izidu referenduma sprejeli z olajšanjem, kar se je pokazalo na dvigu vrednosti ključnih svetovnih delniških indeksov.

Izvedena je bila prva avkcija Evropske centralne banke (ECB), ki je v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnega refinanciranja (TLTRO), s katerimi želi spodbuditi bančno posojanje malim in srednje velikim podjetjem, bankam ponudila 400 milijard EUR ugodnih posojil za financiranje malih podjetij in gospodinjstev. Kljub nizki obrestni meri, ki jo je ponudila ECB (0,15 odstotka), so si banke izposodile le 82,6 milijarde EUR, kar je polovico manj od pričakovanj. Med največjimi posojilojemalci so bile tokrat španske ter italijanske banke, ki so najele kar 45 odstotkov vseh posojil. Razlog za majhno povpraševanje gre iskati predvsem v čakanju bank na rezultate stresnih testov v oktobru, do takrat pa naj le-te ne bi želele preveč širiti svojih bilanc. Decembra bo na vrsti druga avkcija na kateri bodo banke, zaradi znanih rezultatov stres testov, pripravljene črpati bistveno višje zneske ugodnih posojil ECB.

Za malo bolj živahno dogajanje ob koncu tedna je poskrbela nova zvezda na borznem parketu. Kitajski internetni prodajalec Alibaba je poskrbel za rekordno prvo javno ponudbo delnic v zgodovini ameriškega delniškega trga. Zbrali so 21,8 milijarde USD za 13 % delež družbe. Povpraševanje po delnicah pa je bilo ogromno, saj so delnice že prvi dan trgovanja na borzi pridobile 38 % vrednosti in dosegle tržno kapitalizacijo podjetja pri 231,4 milijarde USD.

Podjetje Apple je konec prejšnjega tedna začelo s prodajo nove različice pametnih telefonov iPhone. Zanimanje kupcev je bilo ogromno, saj je podjetju uspelo v pičlih dveh dneh prodati 10 milijonov enot in s tem preseči rekord iz lanskega leta, ko je prvi konec tedna prodalo 9 milijonov enot.

Umaknjena negotovost o škotski neodvisnosti, ohranitev nizkih obrestnih mer v ZDA ter ekspanzivno naravnana denarna politika Evropske centralne banke namigujejo na nadaljevanje pozitivnega trenda na borznem trgu.

Nazaj