Skoči na vsebino
Krovni sklad NLB Skladi
Upravljamo 20 podskladov z različnimi naložbenimi priložnostmi.
Vsi podskladi
Načini varčevanja v skladih
Lahko varčujete postopno z mesečnimi vplačili ali enkratno.
Več o načinih varčevanja
Izberite vaš naložbeni cilj
Individualno upravljanje
Visoko specializirana finančna storitev, prilagojena vašim individualnim potrebam
Več o individualnem upravljanju
Upravljanje med skladi
Kombinacija davčnih ugodnosti, ki jih ponuja varčevanje v podskladih ter prilagodljivost in odzivnost, ki ju ponuja individualno upravljanje
Več o upravljanju med skladi
Zeleni prehod I, Specialni investicijski sklad
Več o naložbi
Ste na začetku naložbene poti?
Ključne informacije in znanja za naložbe v vzajemne sklade
Oglejte si nasvete
Želite vedeti več?
Pregled in analiza ključnih dogodkov na finančnih trgih
Oglejte si analize trga
NLB Skladi Zapri menu
Skladi
Podskladi
Pomoč
Varčevanje
Upravljanje premoženja
Alternativni skladi
Nasveti in analize
Kaj je vzajemni sklad?
22. 07. 2013
Največje ameriške borzne družbe tudi v drugem četrtletju razveseljujejo vlagatelje. Dobiček 75-ih od 103 družb, ki sestavljajo vodilni ameriški borzni indeks S&P 500 in so že objavile rezultate poslovanja, je namreč presegel pričakovanja analitikov. Prijetna glasba za ušesa vlagateljev je pretekli teden prišla tudi s strani centralnih bank in s sestanka svetovnih voditeljev v Moskvi (sestanek skupine G-20). Ameriški borzni indeksi so tako pretekli teden dosegli nove rekordne vrednosti, najvišjo rast preteklega tedna pa so beležili evropski borzni indeksi.
* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.
Na globalni ravni najpomembnejši dogodek preteklega tedna je bil sestanek ministrov za delo in finančnih ministrov iz 19 največjih in najpomembnejših držav sveta ter Evropske unije, sestanek G-20, ki ga je gostila Rusija. Sporočilo, ki so ga skupno podali, je bilo predvsem usmerjeno v poudarjanje pomena ustvarjanja novih delovnih mest, nižje brezposelnosti oz. zagotavljanja dovolj visoke gospodarske rasti za zagotovitev služb. Strogo varčevanje po nemškem vzoru tokrat ni bila osrednja tema. Ravno nasprotno, še »oster zagovornik varčevanja« nemški finančni minister je podal oceno, da je stremenje k višji gospodarski rasti za zdaj prava pot. Sodeč po sporočilu iz Moskve se težišče ukrepov fiskalne politike premika od varčevanja k spodbujanju gospodarske rasti, morda pa gre le za volivcem všečne napovedi politikov.
Centralne banke, vsaj ameriška (FED) in evropska (ECB), so v preteklem tednu prispevale svoje k boljšemu vzdušju. Guverner FED-a je v svojem polletnem pričanju pred kongresom poudaril, da so nadaljnji ukrepi oz. zmanjšanje njihove moči povsem odvisni od moči okrevanja ameriškega gospodarstva. Vlagatelji oz. gospodarstvo lahko torej tudi v prihodnje računajo na pomoč centralne banke, če bi gospodarska rast razočarala. Previdnemu umiku ukrepov bomo tako priča šele po jasnih znakih močnega in vzdržnega okrevanja, predvsem na trgu dela. ECB je sporočila, da bo manj stroga pri obravnavi nekaterih zavarovanj za pri njej najeta posojila poslovnih bank. S tem je v osnovi povečala potencialen obseg posojil bančnemu sektorju, kar naj bi spodbudilo posojanje malim in srednje velikim družbam. Tako komentarji ameriškega guvernerja kot sporočilo ECB so povišali pričakovanja po dodatnih ukrepih centralnih bank, v kolikor bi bila ta potrebna, oz. po postopnem umiku obstoječih pomoči v primeru gospodarskega okrevanja. Obe interpretaciji je kapitalski trg pretekli teden pozitivno sprejel.
Sezona poslovnih objav letošnjega drugega četrtletja je v polnem teku in je zaenkrat zelo dobra. Od 500 največjih ameriških borznih družb so zaenkrat rezultate poslovanja objavila 103 podjetja, od teh jih je 73 % pričakovanja analitikov presegla. Več kot polovica jih je tudi presegla pričakovanja glede obsega prodaje. Izmed velikih evropskih borznih družb je pričakovanja presegla približno polovica od 51 družb, ki so že objavile rezultate poslovanja za drugo četrtletje. Med objavami je presenetila dobičkonosnost poslovanje družb iz finančnega sektorja, pozitivno presenečajo tudi dobički družb iz industrijskega sektorja. Med bolj odmevnimi objavami pa velja izpostaviti negativna presenečenja tehnološkega sektorja. Družba Google je z objavo dobička razočarala, težavo predstavlja predvsem krčenje marž iz oglaševalskega internetnega posla. Vse več uporabnikov interneta za dostop do tega uporablja svoje telefone, na katerih pa cene oglasov vsaj zaenkrat ne dosegajo cen oglasov podanih na običajnih računalniških zaslonih. Vse nižja uporaba in prodaja klasičnih računalnikov ter njihova zamenjava s tabličnimi računalniki in pametnimi telefoni je tudi razlog za slabo objavo doseženega dobička družbe Microsoft. Njihov operacijski sistem je namreč prevladujoč na trgu klasičnih računalnikov, ki se v zadnjem letu krči, na rastočem trgu tabličnih računalnikov in pametnih telefonov pa zaenkrat izgubljajo bitko z Applom in Googlom.
V povprečju dobre objave borznih dobičkov ter nadaljnja podpora gospodarstvu tako s strani centralnih bank kot tudi držav nudijo podporo delniškim tečajem širom zemeljske oble.
CFA, vodja analiz
Vsi članki avtorja
Prijavite se na e-novice
Vaša privolitev je v skladu z Informacijo o varstvu osebnih podatkov v družbi NLB Skladi in velja do preklica ter jo lahko pisno prekličete kadarkoli na sedežu družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov dpo@nlbskladi.si. Dokument Informacija o varstvu osebnih podatkov se nahaja na tej povezavi.
Spremljajte nas
Preko družbenih omrežij ste lahko najhitreje obveščeni o ključnih dogodkih. Sledite nam preko:
Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.