23. 02. 2015

Vlagatelji so cel pretekli teden pozorno spremljali pogajanja Grčije z svojimi posojilodajalci. V primeru, da bi se ta sfižila, bi bil namreč obstoj Grčije v evroobmočju pod velikim vprašajem. Japonska nadaljuje z močnimi denarnimi spodbudami, kar se je močno poznalo v rasti tečajev delnic.

 

Regija	V zadnjem tednu (13.2.2015-20.2.2015)*	Letos (31.12.2014 - 20.2.2015)*
Svet - MSCI World*	+1,04%	+9,83%
ZDA - S&P 500*	+0,77%	+8,86%
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,38%	+11,60%
Japonska - Topix*	+3,59%	+14,40%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,09%	+9,33%

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Minuli teden so bile vse oči vlagateljev uprte predvsem v dogajanje v Grčiji. Skrajna levičarska vlada Sirize je namreč po zmagi na parlamentarnih volitvah začela uresničevati svoj ekonomsko-politični program, med pomembnejše ukrepe pa spada napoved, da bo prekinila sodelovanje s t.i. troiko (Evropska komisija, Evropska centralna banka - ECB in Mednarodni denarni sklad). Minuli teden smo tako bili priča dolgotrajnemu pogajanju predstavnikov grške vlade s predstavniki evropskih držav in institucij z namenom, da se Grčiji delno odpiše oziroma močno omili plačevanje državnega dolga. Trenutno največji problem za Grčijo predstavlja iztekanje zadnjega, 130 milijard evrov vrednega programa pomoči, zaradi česar bi morala grška vlada zaprositi za podaljšanje tega programa, v kolikor bi želela pridobiti nova posojila. Grčija bi sicer lahko ostala brez potrebnih sredstev za delovanje države že v roku enega meseca, najkasneje pa do začetka poletja, ko bo morala vrniti 6,5 milijard evrov vredno posojilo ECB. Največja nevarnost kapitalskim trgom bi predstavljala morebitna zavrnitev pogojev s strani grške vlade, kar bi najverjetneje pahnilo Grčijo iz evroobmočja ter zamajalo zaupanje v evrsko valuto. Obe strani sta sicer poudarjali, da si izstopa Grčije iz evroobmočja (t.i. grexit) ne želita in da se o tej opciji sploh ne pogovarjajo. V petek je Grčija vendarle prišla do sporazuma s svojimi posojilodajalci ter se odločila, da bo prosila za štirimesečno podaljšanje trenutnega programa pomoči, kar se je pozitivno odrazilo tudi na kapitalskih trgih. Kljub temu te sage še ni konec, saj mora Grčija do ponedeljka pripraviti seznam ukrepov, potrebnih za konsolidiranje proračuna, v primeru zavrnitve teh ukrepov pa si lahko obetamo nova žolčna pogajanja in nadaljnjo negotovost, ki bi se gotovo vsaj prehodno odrazila tudi na finančnih trgih.

Ameriška centralna banka (Fed) je namignila, da bi lahko odložila napovedan dvig obrestne mere. Fed namreč že dalj časa napoveduje dvig obrestne mere ter postopoma zmanjšuje količino denarja v obtoku, s čimer bi zmanjšali nevarnost povečevanja inflacije, saj ameriško gospodarstvo kaže znake stabilnega in dolgoročnejšega okrevanja. V prid odlogu dviga govori predvsem krepitev dolarja, ki se je na primer letos v primerjavi z evrom okrepil za približno 7 %. Vir negotovosti predstavlja tudi nekoliko počasnejše okrevanje nepremičninskega sektorja od pričakovanj. Zadnji podatek števila prošenj za hipotekarni kredit namreč kaže 13,2-odstotni upad, nekoliko pa se je znižalo tudi število začetih gradenj. Manj od pričakovanj je zrasel tudi t.i. vodilni indeks, ki ga računa neodvisna organizacija Conference Board in napoveduje stanje ameriškega gospodarstva v naslednjih šestih do devetih mesecih. Razlog je v že prej omenjenem počasnem okrevanju nepremičninskega sektorja ter napovedi nižjih vrednosti naročil v proizvodnem sektorju. Bolj optimistični pa so podatki o trgu dela v ZDA, kjer je število novih prosilcev za nadomestilo v primeru brezposelnosti ponovno upadlo. Na boljše razmere nakazuje na primer tudi zadnja odločitev družbe Walmart, ki je približno 500.000 zaposlenim z najnižjo plačo, kar predstavlja 40 % delež delovne sile podjetja, plačo dvignil za dobrih 10 %.

Japonska centralna banka (BOJ) še naprej nadaljuje z doslej največjim programom monetarnih spodbud, s čimer želi dodatno spodbuditi gospodarstvo ter dvigniti trend trenutno padajoče inflacije. Japonska je bila še nedavno v formalni recesiji, kar je spodbudilo BOJ in vlado k bolj stimulativnim ukrepom. Ti ukrepi v zadnjem času že kažejo rezultate, saj se je Japonska izvlekla iz recesije, trenutni kazalniki pa že kažejo na povečevanje izvoza in proizvodnje. Kljub temu pa gospodarsko okrevanje ne poteka po pričakovanjih, inflacija pa je še vedno na precej nizkih nivojih, predvsem zaradi nizke cene nafte, zaradi česar se letos pričakujejo dodatne monetarne spodbude. Kapitalski trgi so se na to pozitivno odzvali, saj je vrednost japonskega delniškega indeksa zrasla na 15-letni maksimum.