19. 05. 2014

Vse nižja brezposelnost in postopno oživljanje inflacijskih pričakovanj v ZDA namigujejo na skorajšnjo prekinitev denarnih spodbud, medtem ko je Evropa, zaradi anemične gospodarske rasti in deflacijskih groženj, v pričakovanju novih izrednih ukrepov Evropske centralne banke.

RegijaV zadnjem tednu (9.5.2014-16.5.2014)Letos (31.12.2013- 16.5.2014)*
Svet - MSCI World +0,43% +2,01%
ZDA - S&P 500 +0,38% +2,24%
Evropa - DJ STOXX 600 +0,13% +3,27%
Japonska - Topix +0,21% -7,16%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets +2,90% +3,57%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Ameriško gospodarstvo nadaljuje po poti okrevanja. Indeks NFIB, ki meri optimizem v malem podjetništvu, je v aprilu dosegel najvišjo vrednost po oktobru 2007. Mali podjetniki (podjetja z do 500 zaposlenimi) v ZDA zaposlujejo približno polovico zaposlenih delavcev v ZDA. Na krilih optimizma med malimi podjetniki lahko v prihodnjih mesecih pričakujemo nadaljevanje upadanja brezposelnosti in nadaljevanje ameriške gospodarske rasti. Okrevanje se nadaljuje tudi na nepremičninskem trgu, število novogradenj se je tako v aprilu povečalo za 13 %, število izdanih dovoljenj za gradnje pa se je povišalo za 8 % in je doseglo najvišje ravni po letu 2008. Na prvi pogled je razočaral podatek o industrijski proizvodnji, ki je v aprilu upadla, vendar je k upadu znatno pripomoglo zmanjšanje povpraševanja po ogrevanju po koncu kurilne sezone. V aprilu so v ZDA zabeležili 2 % letno inflacijo in ob nadaljevanju upadanja brezposelnosti ter okrevanju potrošnika bodo tudi v prihodnje podjetja vse lažje prenašala višje cene vhodnih surovin na končnega potrošnika, kar bi se lahko v drugi polovici leta odrazilo v še nekoliko višji inflaciji. Slednje in vse nižja brezposelnost sta indikatorja, ki nakazujeta na nadaljnje zniževanje denarnih spodbud ameriškemu gospodarstvu.      

Nasprotno pa v Evropi makroekonomski podatki nakazujejo na vse večjo možnost novih denarnih spodbud gospodarstvu. Evroobmočje je v prvem četrtletju zabeležilo le 0,2 % gospodarsko rast (0,8 % na letni ravni), približno polovico držav pa je zabeležila negativno gospodarsko rast. Paradni konj evropskega gospodarstva je še naprej Nemčija, ki je v prvem četrtletju zabeležila 0,8 % gospodarsko rast, medtem ko je francosko gospodarstvo stagniralo, italijansko pa se je celo skrčilo za 0,1 %. Objavljeni podatki tako povečujejo verjetnost dodatnih izrednih ukrepov ECB. Slednje bi lahko bile v obliki negativnih obrestnih mer na depozite poslovnih bank pri ECB in/ali v obliki ciljnega posojanja denarja majhnim in srednje velikim evropskim podjetjem in/ali kvantitativnega sproščanja, to je najverjetneje kupovanja obveznic evrskih institucij (ESM, EIB, ipd.).

Med razvitimi trgi velja izpostaviti še Japonsko, ki je na krilih zasebne potrošnje v prvem četrtletju na letni ravni zabeležila kar 5,9 % gospodarsko rast. Japonci so zaradi napovedanega dviga prometnega davka v aprilu pohiteli z nakupi, kar se je odrazilo v kar 8,5 % (na letni ravni) rasti zasebne potrošnje.

Najvišjo donosnost v preteklem tednu so dosegli trgi v razvoju (+2,90 %). Pomemben del rasti je prispevala Indija (+7,71 %), kjer so v petek potekale parlamentarne volitve. Na volitvah je slavil Narendra Modi s stranko Bharatiya Janata Party (BJP), ki velja za podjetništvu in tujim investicijam prijazno stranko. Stranka je osvojila kar 282 od 543 parlamentarnih sedežev, kar ji bo olajšalo izpeljavo napovedanih reform. Indiji se tako po večletnem upočasnjevanju gospodarske rasti in vse višji inflaciji obetajo številne reforme, s katerimi bo država skušala uravnotežiti proračun, znižati inflacijo, privabiti tuje investicije in modernizirati prometno in energetsko infrastrukturo.

Kot kaže, bodo letošnje leto zopet zaznamovale visoke dividende nekaterih podjetij na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Pretekli teden so tako delničarji Aerodroma Ljubljane že izglasovali kar 9,16 EUR visoko bruto dividendo (19,80 % dividendna donosnost). Državna sklada SOD in KAD ter država so vložili nasprotni predlog na sklic skupščine Telekoma Slovenije, ki bo 30. 5. 2014 in predlagajo 10 EUR bruto dividende, medtem ko predlog uprave znaša 3,3 EUR. Višjih dividend pa si želijo tudi v Vseslovenskem združenju malih delničarjev, ki so predlagali, da Zavarovalnica Triglav d.d. izplača 2,5 EUR bruto dividende, medtem ko predlog uprave zavarovalnice znaša 1,1 EUR.

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

mag. Matej Mazi, CFA
mag. Matej Mazi, CFA

vodja upraviteljev

Vsi članki avtorja