Skoči na vsebino
Krovni sklad NLB Skladi
Upravljamo 20 podskladov z različnimi naložbenimi priložnostmi.
Vsi podskladi
Načini varčevanja v skladih
Lahko varčujete postopno z mesečnimi vplačili ali enkratno.
Več o načinih varčevanja
Izberite vaš naložbeni cilj
Individualno upravljanje
Visoko specializirana finančna storitev, prilagojena vašim individualnim potrebam
Več o individualnem upravljanju
Upravljanje med skladi
Kombinacija davčnih ugodnosti, ki jih ponuja varčevanje v podskladih ter prilagodljivost in odzivnost, ki ju ponuja individualno upravljanje
Več o upravljanju med skladi
Zeleni prehod I, Specialni investicijski sklad
Več o naložbi
Ste na začetku naložbene poti?
Ključne informacije in znanja za naložbe v vzajemne sklade
Oglejte si nasvete
Želite vedeti več?
Pregled in analiza ključnih dogodkov na finančnih trgih
Oglejte si analize trga
NLB Skladi Zapri menu
Skladi
Podskladi
Pomoč
Varčevanje
Upravljanje premoženja
Alternativni skladi
Nasveti in analize
Kaj je vzajemni sklad?
11. 07. 2022
Potem ko so ključni delniški indeksi prvo polletje zaključili z več kot 10-odstotnimi padci tečajev, so se vlagatelji v prvem julijskem tednu bolj pozitivno odzvali na novice z borznega trga. Ameriške, evropske in azijske delnice so teden končale s solidno rastjo in tako poskrbele za dobro vzdušje na pragu obdobja, ko bodo podjetja razkrila za vlagatelje pomembne podrobnosti glede poslovanja – podatke o dobičkih v drugem četrtletju in napovedi za preostanek leta.
INDEKS
Donosnost v zadnjem tednu*(1.7.2022 – 8.7.2022)
Donosnost letos*(31.12.2021 – 8.7.2022)
Svet - MSCI World
+4,10%
-8,68%
ZDA - S&P 500
+4,33%
-7,63%
Evropa - DJ STOXX 600
+2,53%
-12,41%
Japonska - Topix
+3,98%
-9,57%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets
+3,32%
-7,39%
*vključujoč dividende, preračunano v EUR.
vir: Bloomberg.
V ZDA je bila pozornost udeležencev na kapitalskih trgih usmerjena na podrobnosti junijskega zasedanja ameriške centralne banke (Fed), ki so bile razkrite v sredo. Centralni bankirji so se prejšnji mesec strinjali, da bodo obrestne mere morale še nekaj časa naraščati, da bi preprečili dlje časa trajajočo inflacijo, pa čeprav bi to lahko upočasnilo rast ameriškega gospodarstva. Zadnji podatki s trga dela kažejo, da so zaposlovalci v ZDA junija ustvarili 372 tisoč delovnih mest. Zaposlenost se je povišala bolj, kot je bilo pričakovano, saj so analitiki napovedovali zgolj 265 tisoč delovnih mest. Posledično stopnja brezposelnosti ostaja blizu rekordno nizke ravni in še vedno znaša 3,6 %. Čeprav dobri podatki glede stanja trga dela umirjajo strahove pred recesijo, pa hkrati spodbujajo agresivno zviševanje obrestnih mer. Še vedno pa lahko najdemo razloge za povišano zaskrbljenost glede recesije, med katerimi je tudi inverzija krivulje donosnosti ameriških državnih obveznic. Letne donosnosti do dospetja 2-letnih državnih obveznic so namreč v preteklem tednu 4 dni zapored presegle donosnosti 10-letnih obveznic.
Med pomembnejšimi makroekonomskimi objavami v Evropi velja izpostaviti vrednost kompozitnega indeksa PMI za junij (52,0), ki kaže na nadaljnjo rast poslovne dejavnosti v evroobmočju, toda stopnja rasti se je v zadnjem mesecu upočasnila in je najnižja v trenutnem 16-mesečnem obdobju okrevanja. Padec vrednosti indeksa z majskih 54,8 povečuje tveganje, da bo gospodarstvo evroobmočja v tretjem četrtletju zdrsnilo v recesijo. Proizvodni sektor je, prvič v zadnjih dveh letih, že v upadu, storitveni sektor pa je zaradi vse višjih življenjskih stroškov utrpel izrazito izgubo zagona rasti. Medtem ko je rast zaposlenosti junija ostala močna, upočasnitev rasti povpraševanja in poslabšanje poslovnega optimizma kažeta na ohlajanje trga dela tudi v prihodnjih mesecih. Nižje rasti cen industrijskih surovin, izboljšanje dobavnih verig in zmanjšano povpraševanje so sicer spodbudni dejavniki, da bo inflacija v prihodnje nižja, a so zaradi negotovosti glede oskrbe z energijo in cen hrane inflacijski pritiski še vedno močno prisotni. Povišana tveganja v Evropi odraža tudi padanje tečaja evra napram dolarju (-2,2% v zadnjem tednu), ki je vedno bližje pariteti z dolarjem.
V preteklem tednu sta med svetovnimi sektorskimi indeksi zgolj dva utrpela rahlo izgubo. Delnice iz sektorja Javne storitve so se v povprečju pocenile za 0,12 %, padec vrednost indeksa delnic energetskih družb (-0,06 %) pa je posledica pocenitve nafte – cena za sodček zahodnoteksaške nafte (WTI Cushing) je upadla za 1,1 % (merjeno v evrih) in se nekaj dni preteklega tedna nahajala celo pod psihološko mejo 100 USD za sod. Medtem so vsi ostali sektorski indeksi teden zaključili v zelenem, pri čemer so najvišjo rast dosegle delnice tehnoloških družb (+6,86 %).
Med podjetniškimi novicami je v petek odmevala odločitev Elona Muska, soustanovitelja in izvršnega direktorja družbe Tesla, da je odstopil od pred nekaj meseci napovedanega prevzema družbe Twitter, za katero naj bi odštel 44 milijard ameriških dolarjev. Vzrok naj bi bile Twitterjeve kršitve dogovora, med drugim neizvedba predaje informacij o lažnih uporabniških računih in odpustitev visoko usposobljenih zaposlenih ter tretjine ekipe za pridobivanje talentov. Upravni odbor družbe Twitter je že napovedal tožbo, novica pa je vplivala tudi na petkovo 5,2-odstotno pocenitev delnic Twitterja, medtem ko so delnice Tesle v petek zabeležile rast v višini 2,4 %, na tedenski ravni pa za 12,9 %.
Namestnica direktorja sektorja za nadzor nad tveganji
Vsi članki avtorja
Prijavite se na e-novice
Vaša privolitev je v skladu z Informacijo o varstvu osebnih podatkov v družbi NLB Skladi in velja do preklica ter jo lahko pisno prekličete kadarkoli na sedežu družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov dpo@nlbskladi.si. Dokument Informacija o varstvu osebnih podatkov se nahaja na tej povezavi.
Spremljajte nas
Preko družbenih omrežij ste lahko najhitreje obveščeni o ključnih dogodkih. Sledite nam preko:
Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.