09. 06. 2025

Ob pogledu na tedenske premike delniških indeksov bi na prvi pogled zlahka dobili vtis, da je bilo trgovanje mirno. Vendar je bilo dnevno dogajanje še kako pestro in novinarski kolegi so zagotovo imeli težko delo pri izbiri, katerim objavam dati prednost.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (30.05.2025 – 06.06.2025)	Donosnost letos* (31.12.2024 – 06.06.2025)
Svet - MSCI World	+1,03%	-2,97%
ZDA - S&P 500	+1,21%	-6,72%
Evropa - DJ STOXX 600	+0,94%	+12,34%
Japonska - Topix	-2,20%	-0,40%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+1,96%	+1,39%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

Vir: Bloomberg

Glavni ameriški delniški indeksi so že drugi teden zapored beležili višanje vrednosti. V preteklem tednu je sicer največ, 2,86 %, pridobil indeks manjših podjetij Russell 2000, medtem ko se je vrednost najpomembnejšega indeksa S&P 500 zvišala za 1,03 %. Najbolj so izstopala podjetja iz tehnološkega sektorja, iz katerega so prihajale novice o pozitivnih pričakovanjih s področja umetne inteligence. Meta Platforms (v okviru katere deluje platforma Facebook) je objavila, da družba sklepa 20-letno pogodbo s Constellation Energy za pogon svojih operacij s področja umetne inteligence. Ameriški predsednik Trump je ponovno zaostril retoriko v zvezi z mednarodno trgovino, pri čemer je ost zopet usmeril v Kitajsko, ki naj ne bi spoštovala nekaterih dogovorov iz zadnjega obdobja. Četrtkov telefonski pogovor je sicer po objavah ameriške strani, da prihaja do pozitivnih premikov, umiril strahove vlagateljev. Izmed pomembnih makroekonomskih kazalcev velja omeniti, da se je maja rast delovnih mest v ZDA upočasnila manj od pričakovanj, poleg tega pa je bilo ustvarjenih tudi več novih delovnih mest od pričakovanj, kar nakazuje, da trg dela ostaja robusten. Stopnja brezposelnosti v višini 4,2 % prav tako ostaja na (zgodovinsko gledano) nizki ravni. Po drugi strani so vlagatelji zadržano sprejeli podatke o stanju industrijske proizvodnje, ki se je maja skrčila že tretji mesec zapored in o vrednosti indeksa nabav managerjev, ki je po 11 mesecih padel pod vrednost 50, kar po drugi strani nakazuje na krčenje gospodarstva. Seveda pa ne moremo mimo trka ameriškega predsednika in najbogatejšega zemljana Elona Muska, ki se nikakor ne strinja s politiko ekscesnega zadolževanja ZDA in proti kateri se je znotraj administracije še nedavno boril. Delnica družbe Tesla, katere ustanovitelj je Musk, je v četrtek, ko je bil medijski trk na vrhuncu, izgubila kar 14 % svoje vrednosti. Konkretno je izpuhtelo 150 milijard ameriških dolarjev, kar še bolj nazorno prikazuje velikost padca. Na trgu obveznic v zadnjem tednu ni prišlo do večjih premikov, donosnost 10-letne ameriške državne obveznice je namreč ostala pri 4,5 %.

V Evropi je po pričakovanjih največ pozornosti pritegnilo zasedanje vodstva Evropske centralne banke, ki je temeljno obrestno mero ponovno znižalo za 25 bazičnih točk in tako znaša 2 %. Predsednica je v svojem govoru po zasedanju in v odgovorih na tiskovni konferenci dajala vtis, da se cikel zniževanj bliža koncu. Sicer pa je politično pustila odprta vrata za morebitne nadaljnje spremembe, rekoč, da bo politika centralne banke odvisna predvsem od gospodarskih podatkov. Panevropski indeks Stoxx Europe 600 je tako tudi po zaslugi mirnega tona predsednice Lagardove brez večjih nihanj teden zaključil 0,94 % višje, kot ga je začel. Vlagatelji sicer v letošnjem letu pričakujejo še eno znižanje, kar ob zmerni inflaciji in povečani negotovosti zaradi trgovinske politike ne bi smelo biti presenečenje. Bruto domači proizvod (BDP) evroobmočja se je v prvem kvartalu povečal za 0,6 %, kar je dvakrat več od prvotne ocene Eurostata.

Japonski v dvostranskih trgovinskih pogovorih z ZDA še ni uspelo realizirati konkretnega dogovora, tako da je borzni indeks TOPIX v zadnjem tednu izgubil 2,20 % vrednosti, tudi po zaslugi padca jena napram evru v višini 1,08 %. S Kitajske je v zadnjem tednu prišlo precej slabih makroekonomskih kazalcev, vrednost delniškega indeksa MSCI China pa se je kljub temu zvišala za 2,12 %. Analitiki razloge pripisujejo prepričanju vlagateljev, da bi vodstvo partije utegnilo ponovno spodbuditi gospodarstvo z dodatnimi stimulusi.