Skoči na vsebino
Krovni sklad NLB Skladi
Upravljamo 20 podskladov z različnimi naložbenimi priložnostmi.
Vsi podskladi
Načini varčevanja v skladih
Lahko varčujete postopno z mesečnimi vplačili ali enkratno.
Več o načinih varčevanja
Izberite vaš naložbeni cilj
Individualno upravljanje
Visoko specializirana finančna storitev, prilagojena vašim individualnim potrebam
Več o individualnem upravljanju
Upravljanje med skladi
Kombinacija davčnih ugodnosti, ki jih ponuja varčevanje v podskladih ter prilagodljivost in odzivnost, ki ju ponuja individualno upravljanje
Več o upravljanju med skladi
Zeleni prehod I, Specialni investicijski sklad
Več o naložbi
Ste na začetku naložbene poti?
Ključne informacije in znanja za naložbe v vzajemne sklade
Oglejte si nasvete
Želite vedeti več?
Pregled in analiza ključnih dogodkov na finančnih trgih
Oglejte si analize trga
NLB Skladi Zapri menu
Skladi
Podskladi
Pomoč
Varčevanje
Upravljanje premoženja
Alternativni skladi
Nasveti in analize
Kaj je vzajemni sklad?
25. 07. 2022
V preteklem tednu so ključni delniški trgi narisali nasmeh na obraze vlagateljev. Tečaji so namreč teden zaključili opazno v zelenem območju. Za pozitivno gibanje tečajev na kapitalskih trgih so v največji meri vplivale objave dobrih poslovnih rezultatov družb in znižanje (geopolitičnih) tveganj. Razpoloženja niso pokvarile niti nekoliko slabše objave podatkov o stanju na trgih nepremičnin in dela v ZDA.
INDEKS
Donosnost v zadnjem tednu*(15.7.2022 – 22.7.2022)
Donosnost letos*(31.12.2021 – 22.7.2022)
Svet - MSCI World
+1,69%
-7,59%
ZDA - S&P 500
+1,05%
-6,72%
Evropa - DJ STOXX 600
+2,91%
-10,59%
Japonska - Topix
+3,72%
-6,78%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets
+1,48%
-8,70%
*vključujoč dividende, preračunano v EUR.
vir: Bloomberg.
Oči predvsem evropskih vlagateljev so bile v preteklem tednu usmerjene v plinovod Severni tok 1, saj se je končalo redno vzdrževanje infrastrukture, zaradi katerega je bila dobava zemeljskega plina s strani Rusije evropskim državam za 10 dni popolnoma prekinjena. Navkljub bojazni, da se dobava energenta s strani Rusije v Evropo po vzdrževanju ne bo nadaljevala, je četrtkovo jutro prineslo olajšanje ne samo za evropski trg plina, ampak za širši del evropskega gospodarstva. Četudi le 30 %-no obratovanje plinovoda med Rusijo in Nemčijo, je sama vrnitev dobav pozitivno vplivala na vsaj začasen padec (geopolitične) premije za tveganje, kar je pozitivno vplivalo na tečaje delnic, še posebej evropskih.
Pomembno vlogo pri pozitivnem gibanju delniških tečajev so v preteklem tednu imele tudi pozitivne objave družb o poslovanju. Nokia je tako v drugem četrtletju leta ustvarila dobiček, ki je presegel pričakovanja vlagateljev. Dodatno so v evropskem tehnološkem velikanu potrdili, da so na dobri poti, da v teh težavnih okoliščinah dosežejo letni plan poslovanja. Nazadnje, izpostavili so, da opažajo zelo močno povpraševanje po 5G opremi s strani telekomunikacijskih družb. Za dobro voljo delničarjev je poskrbel tudi največji ponudnik pretočnih vsebin - Netflix. Le-ta je v drugem četrtletju leta sicer izgubil 970 tisoč naročnikov, kar gre pripisati dvigu cen storitev v prvem in na začetku drugega četrtletja v tej izredno konkurenčni panogi, a je bil padec vseeno občutno nižji od napovedi družbe v prejšnjem četrtletju (2 milijona). Pozitivno je družba presenetila tudi z objavo dobička na delnico, ki je presegel pričakovanja vlagateljev. Pozitivne novice pa so bile v preteklem tednu prisotne tudi v lokalnem okolju. Krka je namreč objavila polletne rezultate, iz katerih je razvidno, da je čisti dobiček glede na enako lansko obdobje porasel kar za 33 %, na 236 milijonov evrov. K rekordnemu polletnemu čistemu dobičku je poleg dobrega poslovanja vplivalo tudi ugodno gibanje nekaterih valut držav, ki so ciljni trgi novomeškega farmacevta, med katerimi izstopa ruski rubelj.
Med dogodki preteklega tedna velja izpostaviti tudi zasedanje Evropske centralne banke (ECB). Le-ta je prvič po enajstih letih dvignila vse tri obrestne mere, in sicer vse za 50 bazičnih točk. Osrednja oz. ključna obrestna mera, po kateri si poslovne banke sposojajo sredstva pri ECB, tako znaša 0,5 %, medtem ko je depozitna obrestna mera (obrestna mera, ki jo dobijo poslovne banke, če pri ECB prek noči naložijo presežna likvidna sredstva) prvič po juniju 2014 zapustila negativno območje in znaša 0 %. Z omenjenim dvigom se je tako ECB pridružila ostalim centralnim bankam, ki želijo z bolj omejevalno denarno politiko umiriti oziroma znižati inflacijo, ki je junija v evro območju na letni ravni znašala 8,6 %, kar je krepko nad ciljno ravnijo 2 %. Omenjeni dvig obrestnih mer je bil višji od napovedi, ki jo je glede dinamike dvigov dala ECB na junijskem zasedanju. Ne glede na to se vlagatelji na omenjeni dvig obrestnih mer niso pretirano odzvali, kar kaže na to, da so trgi pričakovali bolj odločno ukrepanje evropske osrednje denarne ustanove od njenih predhodnih napovedi.
Na drugi strani Atlantika so podatki s trga dela in nepremičnin rahlo razočarali, saj je število zahtevkov za nadomestilo za brezposelnost v tednu, ki se je končal 15. julija, preseglo napovedi analitikov, medtem ko je število prodanih obstoječih bivanjskih nepremičnin v juniju zaostalo za pričakovanji, a to ni pokvarilo pozitivnega vzdušja na kapitalskih trgih v preteklem tednu.
Direktor sektorja za upravljanje tveganj
Vsi članki avtorja
Prijavite se na e-novice
Vaša privolitev je v skladu z Informacijo o varstvu osebnih podatkov v družbi NLB Skladi in velja do preklica ter jo lahko pisno prekličete kadarkoli na sedežu družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov dpo@nlbskladi.si. Dokument Informacija o varstvu osebnih podatkov se nahaja na tej povezavi.
Spremljajte nas
Preko družbenih omrežij ste lahko najhitreje obveščeni o ključnih dogodkih. Sledite nam preko:
Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.