09. 06. 2015

Danes, 9. junija, je na sedežu družbe NLB Skladi potekalo, sedaj že tradicionalno, srečanje z novinarji. Strokovnjaki družbe NLB Skladi so zbranim novinarjem predstavili kam se trenutno splača investirati, ključna tveganja, ki so povezana z Grčijo ter izrazili svoje zadovoljstvo s prebujanjem trga vzajemnih skladov v Sloveniji.

Po besedah predsednika uprave Kruna Abramoviča, CFA, se trg vzajemnih skladov v Sloveniji v letu 2015 prebuja. Do konca aprila so slovenske družbe za upravljanje realizirale 109 mio EUR neto prilivov. »V NLB Skladih smo s prodajo letos zelo zadovoljni in ocenjujemo, da bomo do konca leta presegli 100 mio EUR neto prilivov (prilivi – odlivi iz vzajemnih skladov)« je povedal predsednik uprave družbe NLB Skladi, Kruno Abramovič. Za razliko od leta 2007 letos ne moremo govoriti o evforičnem stanju na trgu. »Naše stranke se odločajo predvsem za naložbe v vzajemne sklade zmerno tveganih naložbenih politik, najbolj prodajan vzajemni sklad ostaja NLB Skladi – Globalni uravnoteženi, ki v enakem razmerju nalaga v delnice in obveznice« še pojasni Abramovič. V NLB Skladih so veseli tudi uspehov, ki jih dosegajo s prodajo varčevalnih načrtov, saj ocenjujejo, da bodo do konca leta prodali približno 7.000 postopnih varčevanj. NLB Skupina tudi uspešno ohranja položaj z naskokom vodilnega ponudnika investicijskih storitev v Sloveniji na področju gospodarjenja (individualnega upravljanja).

Trenutno investirajte raje v delnice kot v obveznice

Obveznice veljajo za bolj varne naložbe kot delnice, praviloma zato v času padcev vrednosti finančnih naložb izgubijo manj kot delniške naložbe (pozitivna, a nizka korelacija). Pogost izraz pri obveznicah, zlasti državnih obveznicah visoko bonitetnih držav, je »varno zavetje«, ko takšne obveznice v času finančnega šoka lahko celo pridobijo na vrednosti (negativna korelacija z delnicami). Od aprila dalje pa ta splošna resnica vsaj na videz ne drži več. Padci tečajev imajo tokrat epicenter ne na delniških trgih, marveč ravno na segmentu najbolj varnih obveznic. Prav tako kot izvor so zanimivi tudi razlogi za letošnji pretres  na obvezniških trgih, ki je (vsaj zaenkrat) tretji največji v zadnjih 8 letih. »Dražja nafta, ki je odgnala deflacijske strahove, presenetljivo vztrajno in široko gospodarsko okrevanje Evrope ter (pre)močno znižanje donosnosti do dospetja državnih obveznic v preteklosti kot odziv na kvantitativno sproščanje ECB so ključni vsebinski krivci za sprožitev korekcije, ki je v mesecu dni postavila svet obveznic na glavo oz. sprožila 8 % padec cene 10 letne nemške državne obveznice«, navaja Blaž Hribar, CFA, vodja analiz v družbi NLB Skladi.

Ali bodo grške predvolilne obljube vseeno vodile v Grexit?

 Marko Bombač, CFA, FRM, samostojni upravitelj premoženja, je predstavil ključna tveganja, povezana z Grčijo. Predvolilne obljube o manj strogih varčevalnih ukrepih, ukinitvi in zmanjšanju nekaterih nepriljubljenih davkov ter odpisu dela grškega javnega dolga so radikalno stranko Sirizo na volitvah v začetku letošnjega leta pripeljale na oblast. »Da bo uresničitev vseh predvolilnih obljub težko izpolniti, je novoizvoljeni predsednik vlade, g. Cipras, spoznal kmalu po volitvah, ko je Grčija zaradi rasti cene zadolževanja ponovno izgubila dostop do finančnih trgov. Grška vlada je tako postavljena na eni strani med nezadovoljne Grke, ki pričakujejo izpolnitev predvolilnih obljub, na drugi pa Troiko, ki zadnjo tranšo pomoči veže na izpolnjevanje varčevalnih in strukturnih ukrepov.« Grški vladi zmanjkuje časa in denarja. Če se v prihodnjih dneh oziroma tednih ne dogovori s svojimi upniki glede izvedbe reform, bo že ta mesec verjetno ostala brez denarja za plačilo vseh izdatkov. »Tudi banke, iz katerih se je od leta 2010 odlila skoraj polovica vseh depozitov, so že skoraj v celoti odvisne od likvidnostne podpore ECB.« V primeru izstopa Grčije iz evroobmočja bi bil vpliv na evropske borze manjši kot pred leti, saj je danes porazdelitev grškega dolga precej bolj enakomerna in tako ne bi sprožila domino učinka. Kljub vsemu Bombač pričakuje, da bo prišlo do dogovora o denarni pomoči z jasnimi pogoji glede izvedbe varčevalnih ukrepov in reform, saj za to obstaja močan interes. »V zameno za reforme pa bo Troika verjetno primorana Grkom nekaj ponuditi, denimo novo reprogramiranje dolga z daljšo ročnostjo in še nižjo obrestno mero (vsebinsko isto kot delni odpis dolga, a politično bolj sprejemljivo) ter manj stroge varčevalne ukrepe.«