Kakšna tveganja sprejemam pri naložbah v vzajemne sklade?

Glavno tveganje, ki ga sprejema vlagatelj, ki svoja sredstva vplača v vzajemne sklade, je tržno tveganje. Tržno tveganje je tveganje, da bo dejanska donosnost ob koncu varčevanja manjša ali večja od pričakovane (tudi "večja" zato, ker ima tveganje vedno dve plati). Bolj kot je vzajemni sklad tvegan, večja je lahko razlika med pričakovano in dejansko donosnostjo. Na splošno so izmed osnovnih skupin vzajemnih skladov najbolj tvegani delniški skladi, po tveganju jim sledijo uravnoteženi vzajemni skladi (delnice + obveznice), tem pa obvezniški.

Podskladi krovnega sklada NLB Skladi s široko razpršitvijo premoženja na različne naložbe (npr. delnice podjetij iz različnih držav in različnih gospodarskih panog) skušajo odpraviti vsa tveganja, ki jih pri naložbah v posamezno skupino lahko odpravijo. Daljše kot je obdobje varčevanja v podskladu, manjša je verjetnost, da bo donosnost naložbe negativna.

Druga tveganja, ki jim je potencialno izpostavljen vlagatelj, lahko poimenujemo kot "operativna tveganja" - predvsem tveganje napak pri transakcijah s sredstvi vlagatelja, obračuni enot premoženja in podobno. Resnost teh tveganj je odvisna predvsem od kakovosti ponudnika vzajemnih skladov in kakovosti skrbniške banke, ki opravlja skrbniške storitve za vzajemne sklade.