Krovni sklad je vzajemni sklad, sestavljen iz več podskladov z ločenimi naložbenimi cilji in politikami, pri čemer so sredstva vsakega podsklada ločena od ostalih. Varčevanje v krovnih skladih omogoča davčno ugodnejše prehajanje med podskladi in predstavlja učinkovit način vlaganja za dolgoročne cilje.

Podsklad je del krovnega sklada, ki ima svojo naložbeno politiko. Zanj se ločeno izračunava in objavlja dnevna vrednost enote premoženja (VEP). Vsebinsko je podsklad enak vzajemnemu skladu, le da nudi večje davčne ugodnosti, zato pogosto tudi za podsklad uporabljamo izraz vzajemni sklad.

Poleg zakonodaje in optimizacije poslovanja so ključni razlogi za preoblikovanje predvsem v prednostih za stranke, kot npr. davčne ugodnosti pri prehodih med podskladi, pristop k enem ali več podskladov krovnega sklada NLB Skladi.

Vzajemni skladi vlagateljem omogočajo razpršeno in strokovno upravljanje premoženja z visoko likvidnostjo. Poleg prihranka časa in davčnih ugodnosti pomagajo ohranjati varčevalno disciplino in zmanjšujejo tržna tveganja v primerjavi z naložbami v posamezne vrednostne papirje.

Bistvene informacije o krovnem skladu NLB Skladi lahko pridobite v Prospektu krovnega sklada NLB Skladi in Dokumentu s ključnimi informacijami posameznega podsklada. Dodatne informacije o poslovanju krovnega sklada NLB Skladi lahko pridobite v zadnjem objavljenem revidiranem letnem in polletnem poročilu krovnega sklada NLB Skladi. Vsa ta gradiva so vlagateljem brezplačno na voljo na vseh pooblaščenih vpisnih mestih, kot tudi na spletni strani družbe NLB Skladi.

Podskladi krovnega sklada NLB Skladi omogočajo široko razpršitev premoženja, kar zmanjšuje tržno tveganje, obenem pa njihovo upravljanje temelji na strokovni analizi in dolgoročni strategiji. Vlagatelji lahko izbirajo med različnimi načini varčevanja (enkratno vplačilo, varčevalni načrt, naložbeni paketi), dostop do njihovih vplačanih sredstev pa je relativno enostaven. Pri prenosih med podskladi znotraj krovnega sklada NLB Skladi so na voljo dodatne ugodnosti.

Varčevanje v vzajemnih skladih je primerno za različne cilje, kot so dodatno pokojninsko varčevanje, predčasna upokojitev, nakup nepremičnine, večjih dobrin ali varčevanje za potrebe otrok.

Obseg sredstev podsklada na splošno ne vpliva pomembneje na njegovo uspešnost (tveganje in donosnost), razen v primeru, da večji obseg sredstev podsklada pomeni nižje stroške poslovanja podsklada.

Maksima, delniška investicijska družba, d.d., se je 24. 9. 2008 na podlagi sklepa skupščine investicijske družbe, po pridobitvi ustreznih dovoljenj Agencije za trg vrednostnih papirjev in po vpisu izbrisa investicijske družbe v sodni register, preoblikovala v vzajemni sklad NLB Skladi - Globalni delniški sklad. Ta se je v skladu s spremenjenimi pravili upravljanja preimenoval v vzajemni sklad NLB Skladi - Globalni delniški, ki se je 9. 9. 2009 preoblikoval v podsklad krovnega sklada NLB Skladi.

Z investicijskimi kuponi podskladov se praviloma niti pri nas niti v tujini na borzah vrednostnih papirjev ne trguje (čeprav možnost za to obstaja). Za trgovanje z investicijskimi kuponi podskladov na borzi ni nobene potrebe, saj lahko vlagatelj enote premoženja podsklada kadarkoli proda podskladu, ta pa jih je dolžan odkupiti. Poleg tega je tržna vrednost enote premoženja podsklada vedno znana, saj se izračuna posredno glede na vrednost naložb podsklada na borzi. Trgovanje z investicijskimi kuponi podsklada na borzi bi vlagateljem povzročilo predvsem dodatne stroške.

Tečaji delnic na dolgi rok rastejo, ker podjetja z rastjo gospodarstva povečujejo produktivnost in dobičke, kar se odraža v višjih vrednostih delnic. Kljub občasnim gospodarskim zastojem, ki lahko začasno znižajo tečaje, dolgoročni trend ostaja pozitiven.

Vlagatelj nima vpliva na upravljanje podsklada, saj to poteka v okviru vnaprej določene naložbene politike, ki jo je vlagatelj s pristopno izjavo sprejel. Upravljanje je enako za vse vlagatelje, njihov posredni vpliv pa se kaže le v izbiri uspešnih ali umiku iz neuspešnih skladov.

Premoženje posameznega podsklada se vlaga skladno z vnaprej določeno naložbeno politiko, medtem ko so konkretne naložbe odvisne od aktualnih razmer na trgih in odločitev upravitelja. Ker večino donosnosti in tveganja določa naložbena politika, imajo posamezne naložbe v razpršenih podskladih le majhen vpliv.