Vzajemni skladi ne prinašajo donosnosti, za katero bi jamčil njihov ponudnik; govorimo lahko le o povprečni pričakovani letni donosnosti na dolgi rok. Ker so vzajemni skladi bolj tvegani od bančnih vlog, vlagatelj sprejema tržno tveganje, da bo dosegel višjo ali nižjo donosnost od pričakovane — ta je lahko tudi negativna. Donosnost posameznega vzajemnega sklada je večinoma odvisna od splošne donosnosti naložb na kapitalskih trgih oziroma od posameznih naložbenih skupin, v katere vzajemni sklad vlaga svoja sredstva.

Donosnost vzajemnih skladov bo odvisna od dogodkov, ki se bodo zgodili v prihodnosti in jih danes še ne poznamo ter jih lahko le delno predvidevamo. Odločitev za naložbo naj ne temelji zgolj na preteklih rezultatih ali pričakovani donosnosti, temveč predvsem na sprejetih tveganjih, časovni oddaljenosti ciljev, finančnem položaju, odnosu do tveganja ter vlagateljevem znanju in izkušnjah z naložbami.

Naložba v delniški vzajemni sklad je podobno tvegana kot naložba v dobro razpršen portfelj (skupek naložb) delnic večjega števila izdajateljev. Podsklad NLB Skladi - Razvita Evropa delniški je torej na primer podobno tvegan kot hkratna naložba v delnice velikega števila evropskih podjetij. Po drugi strani je naložba v delniški vzajemni sklad praviloma precej manj tvegana kot naložba izključno v delnico posameznega povprečno tveganega podjetja.

Glavno tveganje vlagatelja v vzajemni sklad je tržno tveganje, torej možnost, da bo realizirana donosnost ob koncu varčevanja nižja ali višja od pričakovane. Podskladi krovnega sklada NLB Skladi s široko razpršitvijo premoženja skušajo zmanjšati vlagateljevo izpostavljenost tržnemu tveganju, pri čemer daljše varčevanje zmanjša verjetnost negativne donosnosti. Obstajajo tudi operativna tveganja, povezana z napakami pri transakcijah in obračunih, ki so odvisna predvsem od kakovosti upravljavca in skrbniške banke.

Sprva je pomembno vedeti, da lahko med seboj primerjamo uspešnost vzajemnih skladov, ki so si med seboj podobni po svojih naložbenih politikah. Omenjena donosnost je najverjetneje pretekla donosnost vzajemnega sklada, pri čemer imejte v mislih, da pretekli rezultati niso zanesljiv pokazatelj prihodnjih dosežkov. Uspešnost vzajemnega sklada je vedno povezana tudi s tržnim tveganjem in višja donosnost pogosto pomeni višje prevzemanje tržnega tveganja. Pri izbiri vzajemnega sklada zato upoštevajte ne le morebitne pretekle donose, temveč tudi tveganja, naložbeno strategijo in to, ali vzajemni sklad ustreza vašim ciljem ter odnosu do tveganja.

Tržno tveganje obvezniških podskladov je nižje kot pri delniških podskladih in primerljivo, a vseeno nekoliko višje kot pri bančnih depozitih.

Podskladi krovnega sklada NLB Skladi prinašajo podobno pričakovano donosnost kot jo prinašajo naložbene skupine, v katere nalagajo. Npr. podsklad NLB Skladi - Razvita Evropa delniški prinaša podobno pričakovano donosnost, kot jo prinašajo delnice evropskih podjetij kot skupina (njihovo splošno donosnost meri evropski borzni indeks). Zaradi stroškov upravljanja je dejanska donosnost nekoliko nižja, vendar upravitelji stremijo k preseganju primerjalnih indeksov.

Hrušk in jabolk ne moremo neposredno primerjati, enako velja za vzajemne sklade — primerjamo lahko le tiste s sorodno naložbeno politiko, na primer vzajemne sklade, ki vlagajo izključno v delnice slovenskih podjetij. Primerjava med različnimi vrstami vzajemnih skladov, kot so domači in tuji delniški vzajemni skladi ali delniški in obvezniški vzajemni skladi, tako ni smiselna za presojo uspešnosti.