Za večino strank bo najustreznejše, da izberejo od enega do štiri podsklade, odvisno od ciljev in osebnih okoliščin. Da bi vam odločitev olajšali, smo podsklade razporedili v tri ravni: Temeljno raven → izhodišče za večino vlagateljev. Dopolnilno raven → namenjena razširitvi in prilagoditvi osnovne naložbene strategije. Dodatno raven → za dodatno razpršitev ali vključitev podskladov v portfelj, ki so ožje geografsko ali panožno usmerjeni. Na voljo so podskladi, ki vlagajo v obveznice, delnice, pa tudi podskladi z bolj uravnoteženim pristopom. Tako lahko vsakdo najde primerno kombinacijo – ne glede na izhodišče, pričakovanja in izkušnje.

Vzajemni skladi, ki nudijo najvišjo pričakovano donosnost, so tudi vzajemni skladi z najvišjim tržnim tveganjem. Vlagatelj, ki prihranke razporedi le v delniške sklade, dostikrat tvega bistveno več, kot bi bilo preudarno za njegove finančne razmere, finančne cilje, odnos do tveganja ter znanje in izkušnje. Pri naložbah v vzajemne sklade je smiselno prvenstveno izhajati iz tržnega tveganja, ki ga je vlagatelj sposoben prevzeti, šele v drugem koraku pa iz pričakovane donosnosti.

Priporočena doba varčevanja je odvisna od vrste izbranega podsklada — delniški vzajemni skladi imajo večjo dnevno nihajnost, zato je priporočljiva doba varčevanja minimalno 5 let. Obvezniški vzajemni skladi nihajo manj in so primerni tudi za krajša obdobja varčevanja, vsaj 3 leta.

Ne, vlagatelj sredstev, vplačanih v vzajemni sklad, ne veže. Vložena sredstva je mogoče kadarkoli izplačati, vlagatelj pa jih na osebni račun prejme najkasneje v 6 delovnih dneh od podane zahteve za izplačilo.

Odvisno od varčevalnega cilja. Vzajemni skladi so namenjeni predvsem doseganju dolgoročnih finančnih ciljev in povečevanju realne vrednosti premoženja, bančni depoziti pa nudijo nižjo pričakovano donosnost, a tudi nižje tržno tveganje.

Najpomembnejša odločitev pri naložbi v vzajemne sklade je odločitev o tem, kolikšen delež prihrankov bo posameznik razporedil v vzajemne sklade.

Z dolgoročnostjo varčevanja, s pravilno izbranim razmerjem med delniškimi in obvezniškimi podskladi ter hkratno naložbo v podsklade domačih in tujih delnic. K zmanjšanju tržnega tveganja pripomore tudi postopnost varčevanja v okviru varčevalnega načrta, ki pa žal zmanjšuje tudi pričakovano donosnost prihrankov (manj tveganja = nižja pričakovana donosnost).

Ob pristopu h krovnemu skladu NLB Skladi (bodoči) vlagatelj (fizična oseba) potrebuje osebni dokument (osebna izkaznica ali potni list), davčno številko in številko osebnega računa.

Seveda! V varčevalnih produktih v ponudbi družbe NLB Skladi lahko varčujejo tudi mladoletni vlagatelji, pri čemer vse posle v njihovem imenu opravljajo njihovi zakoniti zastopniki.