Kolikšno dobo varčevanja v vzajemnih skladih priporočate?

Odvisno od vrste izbranega podsklada.

Delniški vzajemni skladi so tisti, ki imajo najvišjo dnevno nihajnost vrednosti enote premoženja, zato kratkoročno obstoji večja verjetnost, da pričakovana donosnost ne bo dosežena. Posledično je pri delniških vzajemnih skladih priporočljivo že v izhodišču zastaviti daljšo dobo varčevanja, najmanj 5 let.

Obvezniški vzajemni skladi imajo v primerjavi z delniškimi vzajemnimi skladi nižjo dnevno nihanost in so primerni tudi za krajša obdobja varčevanja, vsaj 3 leta.

Sorodna vprašanja

Najpomembnejša odločitev pri naložbi v vzajemne sklade je odločitev o tem, kolikšen delež prihrankov bo posameznik razporedil v vzajemne sklade.

Preberi več

Za večino strank bo najustreznejše, da izberejo od enega do štiri podsklade, odvisno od ciljev in osebnih okoliščin. Da bi vam odločitev olajšali, smo podsklade razporedili v tri ravni: Temeljno raven → izhodišče za večino vlagateljev. Dopolnilno raven → namenjena razširitvi in prilagoditvi osnovne naložbene strategije. Dodatno raven → za dodatno razpršitev ali vključitev podskladov v portfelj, ki so ožje geografsko ali panožno usmerjeni. Na voljo so podskladi, ki vlagajo v obveznice, delnice, pa tudi podskladi z bolj uravnoteženim pristopom. Tako lahko vsakdo najde primerno kombinacijo – ne glede na izhodišče, pričakovanja in izkušnje.

Preberi več

Ob pristopu h krovnemu skladu NLB Skladi (bodoči) vlagatelj (fizična oseba) potrebuje osebni dokument (osebna izkaznica ali potni list), davčno številko in številko osebnega računa.

Preberi več