Kateri vzajemni sklad bo v naslednjem obdobju (mesecu, letu ...) najbolj donosen?

Donosnost vzajemnih skladov bo odvisna od dogodkov, ki se bodo zgodili v prihodnosti in jih danes še ne poznamo ter jih lahko le delno predvidevamo. Odločitev za naložbo naj ne temelji zgolj na preteklih rezultatih ali pričakovani donosnosti, temveč predvsem na sprejetih tveganjih, časovni oddaljenosti ciljev, finančnem položaju, odnosu do tveganja ter vlagateljevem znanju in izkušnjah z naložbami.

Sorodna vprašanja

Glavno tveganje vlagatelja v vzajemni sklad je tržno tveganje, torej možnost, da bo realizirana donosnost ob koncu varčevanja nižja ali višja od pričakovane. Podskladi krovnega sklada NLB Skladi s široko razpršitvijo premoženja skušajo zmanjšati vlagateljevo izpostavljenost tržnemu tveganju, pri čemer daljše varčevanje zmanjša verjetnost negativne donosnosti. Obstajajo tudi operativna tveganja, povezana z napakami pri transakcijah in obračunih, ki so odvisna predvsem od kakovosti upravljavca in skrbniške banke.

Preberi več

Hrušk in jabolk ne moremo neposredno primerjati, enako velja za vzajemne sklade — primerjamo lahko le tiste s sorodno naložbeno politiko, na primer vzajemne sklade, ki vlagajo izključno v delnice slovenskih podjetij. Primerjava med različnimi vrstami vzajemnih skladov, kot so domači in tuji delniški vzajemni skladi ali delniški in obvezniški vzajemni skladi, tako ni smiselna za presojo uspešnosti.

Preberi več

Podskladi krovnega sklada NLB Skladi prinašajo podobno pričakovano donosnost kot jo prinašajo naložbene skupine, v katere nalagajo. Npr. podsklad NLB Skladi - Razvita Evropa delniški prinaša podobno pričakovano donosnost, kot jo prinašajo delnice evropskih podjetij kot skupina (njihovo splošno donosnost meri evropski borzni indeks). Zaradi stroškov upravljanja je dejanska donosnost nekoliko nižja, vendar upravitelji stremijo k preseganju primerjalnih indeksov.

Preberi več