Kakšna bo donosnost vzajemnih skladov?

Vzajemni skladi ne prinašajo donosnosti, za katero bi jamčil njihov ponudnik. V primeru vzajemnih skladov lahko govorimo le o "povprečni pričakovani letni donosnosti, ki naj bi jo vzajemni sklad prinesel na dolgi rok".

Povprečna pričakovana ali teoretična realna letna donosnost vzajemnih skladov na dolgi rok znaša približno:

6-8% za splošne delniške vzajemne sklade,
2-3% za splošne obvezniške vzajemne sklade,
4-5% za splošne kombinirane vzajemne sklade.

Vzajemni skladi prinašajo višjo pričakovano donosnost kot bančne vloge, saj so tudi bolj tvegani od bančnih vlog. Vlagatelj tvega, da bo v času varčevanja ustvaril višjo ali nižjo donosnost od pričakovane. Višja pričakovana donosnost je torej pričakovano plačilo za sprejemanje dodatnega tveganja glede na tveganje bančnih vlog.

Vlagatelj sprejema celotno tržno tveganje, da bo v obdobju varčevanja dosegel nižjo ali višjo donosnost od pričakovane. Donosnost je lahko tudi negativna, kar pomeni, da vlagatelj morda ne bo prejel celotnega začetnega vložka (glavnice). Na donosnost posameznega vzajemnega sklada v največji meri vpliva splošna donosnost naložb na kapitalskih trgih oziroma donosnost posameznih naložbenih skupin (npr. delnic, obveznic), v katere vzajemni sklad pretežno vlaga svoja sredstva.

Sorodna vprašanja

Glavno tveganje vlagatelja v vzajemni sklad je tržno tveganje, torej možnost, da bo realizirana donosnost ob koncu varčevanja nižja ali višja od pričakovane. Podskladi krovnega sklada NLB Skladi s široko razpršitvijo premoženja skušajo zmanjšati vlagateljevo izpostavljenost tržnemu tveganju, pri čemer daljše varčevanje zmanjša verjetnost negativne donosnosti. Obstajajo tudi operativna tveganja, povezana z napakami pri transakcijah in obračunih, ki so odvisna predvsem od kakovosti upravljavca in skrbniške banke.

Preberi več

Hrušk in jabolk ne moremo neposredno primerjati, enako velja za vzajemne sklade — primerjamo lahko le tiste s sorodno naložbeno politiko, na primer vzajemne sklade, ki vlagajo izključno v delnice slovenskih podjetij. Primerjava med različnimi vrstami vzajemnih skladov, kot so domači in tuji delniški vzajemni skladi ali delniški in obvezniški vzajemni skladi, tako ni smiselna za presojo uspešnosti.

Preberi več

Podskladi krovnega sklada NLB Skladi prinašajo podobno pričakovano donosnost kot jo prinašajo naložbene skupine, v katere nalagajo. Npr. podsklad NLB Skladi - Razvita Evropa delniški prinaša podobno pričakovano donosnost, kot jo prinašajo delnice evropskih podjetij kot skupina (njihovo splošno donosnost meri evropski borzni indeks). Zaradi stroškov upravljanja je dejanska donosnost nekoliko nižja, vendar upravitelji stremijo k preseganju primerjalnih indeksov.

Preberi več